Prvomajske počitnice

smo si ponavadi privoščili. Nekajdnevni odklop itak vedno paše. Tudi zadnji dve leti smo za to obdobje kovali posebne načrte, pa nam ne lani ne letos zaradi raznih vzrokov ni uspelo. Lani sem bila nad tik pred zdajci propadom potovanja čist hepi, ker je bilo vreme tako, da smo morali konkretno podaljšati kurilno sezono. Letos je bila zgodba nekoliko drugačna: Že nekaj časa sva oba z JM razmišljala, da ideje, ki sva se jih tako razveselila jeseni, letos ne pridejo v poštev in sva že več kot mesec dni nazaj družno sklenila, da poiščeva plan B. Ob napovedi lepega vremena to seveda ni težko, če ... te nepričakovani dogodki ne postavijo pred plan C.
Ja, na načrtu C smo pristali. Tudi tako je načrt C dobesedno zakuhal naš C ... Tokrat se je kičasto lepa nedelja začela pri dežurnih dohtarjih, C pa je za cele počitnice konkretno založen s črno-rdečimi bonbončki, ki jih mora jesti na 8 ur.
Plan C predstavlja otvoritev kolesarske sezone s prvim daljšim kolesarskim podvigom v okrnjeni družinski izvedbi. Najmlajši brlogarjev je od lani bogatejši za kolo s prestavami in hribčki, kjer smo ga lani še čakali, letos zanj niso bistveno težji kot za ostale.

Rumene se ne da zgrešiti :)

na rumeno pa

Čebelica leti z neba,

leti, leti vse niže,

vse niže in vse bliže,

čebelica leti z neba.

Lepo jih je videti. Jablana na vrtu jih bo kmalu potrebovala.