Back
Kaj naj rečem? Uspelo nam je! Končno! Za nami je vikend poln smeha, užitkarjenja, malih traparij in polnih baterij.
Zdaj bom čist en malo grda. Priznam, da bi lokacijo najraje zadržala zase. Užitke preteklega vikenda bi zamolčala, najraje jih nikomur ne bi povedala naprej v želji, da jih ljudje ne odkrijejo, da ostanejo tam oddaljeni celo uro ne najlažje vožnje do večje »civilizacije«, skriti in spravljeni zame, za nas …
Pa je prav, da sem grda? Kot pravi prijatelj iz tistih krajev – čar je ravno v nedostopnosti in kdor se ne potrudi, pač ne dobi vsega lepega. OK, na lahek in hiter način itak ne gre … in ker so tam doma ljudje, ki so mi blizu in dejansko živijo od nas – turistov, ki se potrudimo priti tja, bi bilo grdo do njih, da zamolčim ta vikend.
Bovec sredi aprila je po eni strani poln pomladi, po drugi strani pa te do zime loči le pol ure kabinske žičnice. Srednjeaprilskemu dnevu smo tako uspeli upleniti maksimalno količino visokogorske pomladanske smučarije, nekaj sproščujočega čofotanja v hotelskem bazenu, mega potep od cveta do cveta v bližnji okolici in srečanje, ki obljublja neverjeten poletni odklop. Drugi dan nam je sicer (dobesedno) zmočilo aprilsko vreme, ampak nima veze. Izkupiček vikenda je optimalen.
Kar se mene tiče, je za nami enkraten zaključek smučarske sezone, ki bi ga z veseljem spremenila v tradicionalnega … mogoče pa :)
Zdaj bom čist en malo grda. Priznam, da bi lokacijo najraje zadržala zase. Užitke preteklega vikenda bi zamolčala, najraje jih nikomur ne bi povedala naprej v želji, da jih ljudje ne odkrijejo, da ostanejo tam oddaljeni celo uro ne najlažje vožnje do večje »civilizacije«, skriti in spravljeni zame, za nas …
Pa je prav, da sem grda? Kot pravi prijatelj iz tistih krajev – čar je ravno v nedostopnosti in kdor se ne potrudi, pač ne dobi vsega lepega. OK, na lahek in hiter način itak ne gre … in ker so tam doma ljudje, ki so mi blizu in dejansko živijo od nas – turistov, ki se potrudimo priti tja, bi bilo grdo do njih, da zamolčim ta vikend.
Bovec sredi aprila je po eni strani poln pomladi, po drugi strani pa te do zime loči le pol ure kabinske žičnice. Srednjeaprilskemu dnevu smo tako uspeli upleniti maksimalno količino visokogorske pomladanske smučarije, nekaj sproščujočega čofotanja v hotelskem bazenu, mega potep od cveta do cveta v bližnji okolici in srečanje, ki obljublja neverjeten poletni odklop. Drugi dan nam je sicer (dobesedno) zmočilo aprilsko vreme, ampak nima veze. Izkupiček vikenda je optimalen.
Kar se mene tiče, je za nami enkraten zaključek smučarske sezone, ki bi ga z veseljem spremenila v tradicionalnega … mogoče pa :)
Na gori je še čist taprava zima (vsaj tja do 13h no)
in se čist komot da zidat skulpture iz snega
pogled v dolino pa obljublja pomlad,
ki jo brez težav najdeš na vsakem koraku,
če se malo potrudiš in tiščiš nos tudi tja, kamor ga sicer ni dobro tiščati, pa uspeš srečati tudi prve martinčke, ki lovijo že strašno tople pomladne sončne žarke.
:o))) kako lepo ste se imeli in čudovite slike in kakšna zima je še visoko ... pri zadnji fotografiji pa me je kar malo streslo, ker se mi je na prvi hitri pogled zdelo, da je kačica - mene pa ob njih kar trese :o))) Si nismo na Ti ...
OdgovoriIzbrišiVse dobro v vaš brlogec ...
Ja, kač tudi jaz ne maram - ne od blizu ne od daleč. Martinčki so bili pa čist prijazni :)
OdgovoriIzbrišiVeš, da sem že pred časom razmišljala, da jih najbrž kar veliko srečate, ker hodite na takšna mesta, kjer ponavadi ni človeške noge in imajo svoj mir :o))) Zato jaz zelo pretirane raziskovanja po takih terenih ne maram precej, ker ne želim motiti "kačjega sveta" - joj še sadaj, ko to pišem imam vse dlake pokonci ... brrrrr ... izgleda je to neozdravljljivo :o)))
OdgovoriIzbrišiObjem ...