Včasih nočem bit velika

Se kdaj počutite kot majhen otrok? Vas preplavljajo občutki kar tako iz zraka, nepričakovani, pristni in intenzivni? Boste rekli, da je to itak ok, da je nujno negovati otroka v sebi?

Nič ne rečem, tisto originalno nepopisno veselje in predajanje veselju so eni tistih momentov, ki te dvigujejo nad oblake, polepšajo dan in ti dajejo občutek neverjetnosti. Neskončno lepo se je predajati otroškemu veselju ... Ampak, kaj pa ostalo? Ali kdaj koga pogrešate tako zelo, da vam gre kar na jok? Ali kdaj kar posedate in ne veste, kaj bi sami s sabo? Vas kdaj nepričakovan dogodek spravi v ekstremno slabo voljo kljub temu, da ste ga pričakovali in nanj nimate vpliva, in se vas za povrh sploh ne tiče? In potem kljub vsej uporabljeni "odrasli pameti" ne morete potlačiti slabe in preklopiti v dobro voljo?

Ne, to že ni PMS. To so samo tisti določeni občutki, ki si jih menda odrasli ne smemo privoščiti, jih moramo potlačiti, se obnašati odraslo, zrelo, letom primerno ... Šmrc. Bljak. Včasih nočem biti odrasla. Včasih mi ne paše biti odgovorna, včasih bi poslušala izključno samo srce in bi glavo poslala na dopust, na doooooolge počitnice.

Pokazala bi jezik vsakomur, ki mi para živce, sesedla bi se na tla in izjavila, da se ne grem več, nagrmadila bi ustnice v konkretno šobo in nehala komunicirati s svetom. Včasih bi veliki punci dovolila, da se obnaša otročje in konkretno nezrelo. Včasih ...

Mnja, potem se pa zbudim, anede ... bom jutri obrnila nov list.

Komentarji

  1. Draga M,

    danes si obrnila nov list in prišla je nova številka :o))) Naj te navdaja z radostjo in veseljem. Bodi mi predvsem ZDRAVA, ZDRAVA, ZDRAVA, srečna, vesela, razposajena, igriva in ko se ti zahoče, da nočeš biti velika - preprosto ne bodi :o)))

    Imam rožico v obliki pisane besede zate - ti pa si jo globoko vtisni v srce ...


    TI

    Na svetu je nešteto rož
    in najmanj šest milijard otrok,
    žena in mož
    in dvakrat toliko je rok
    in tisoč las na vsaki glavi
    in tisoč žužkov v vsaki travi
    in na milijone muc in kužkov
    in na milijarde zrnc peska v puščavi
    in mnogo rdečih makov v pšeničnem polju
    in mnogo več kot sto planetov v vesolju
    in stokrat sto milijonov kapljic vode v morju
    in neprešteto zvezd ponoči na obzorju
    in tristopetinšestdeset dni v letu.
    A ti le ena si,
    edinstvena na svetu.

    A ti le ena si,
    edinstvena na svetu.
    Poleti pegasta, pozimi prehlajena,
    razposajena pozno, zgodaj krmežljava,
    prej tiha, zdaj spet jezikava,
    zvečer živahna, zjutraj vsa zaspana,
    večinoma razkuštrana, le redko počesana,
    umita kdaj (po mačje bolj), a večkrat popackana,
    pred kratkim še objokana, in zdaj spet nasmejana,
    poredna kdaj, in vedno radovedna
    in včasih huda, včasih ljubezniva
    in kak dan pridna, kak dan nagajiva,
    doma pogumna, med ljudmi boječa,
    EDINSTVENA, NEPONOVLJIVA -
    NAJVEČJI NAŠ ZAKLAD IN NAŠA SREČA.

    (Ksenija Šoster Olmer)


    VSE NAJ, NAJ, NAJ ...

    NAJ TI PTIČKI POJO,
    NAJ TI ROŽCE CVETO,
    VSE NAJBOLJŠE DRAGA M,
    VSE NAJBOLJŠE ZATEEEEEEE ...

    OBJEM IN VSE DOBRO IN LEPO OD ODMEVČICE ...

    OdgovoriIzbriši
  2. Vse naj naj najlepše tudi od mene!!

    OdgovoriIzbriši
  3. Drage moje dame - tiste, ki pišete sem gor in tiste, ki ste me poiskale po drugih poteh (pa vem, da berete :)) - HVALAAAAA!

    Tole včeraj je bil sicer en drug "dolg nos", ki me je ujel, danes pa čist resnično nisem velika. Nisem, nimam namena bit in ne bom. Sem čist konkretno pegasta, prehlajena in skuštrana - točno zdajle :)
    Je pa dan sam že od ranega jutra ena velika zmešnjava (na srečo ne v negativnem smislu) ... bom videla, kaj bo prinesel do svojega konca.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave