Zimski odklop [1]

Bi bil čas, da komentiram napovedi onega dne?

Pa niti ne vem, kje začeti.

Še tisti dan sta Zeus in Jupiter napovedovala, da bosta pokazala svoje zobe in bomo na naši lokaciji od vremena uspeli opazovati oblake, sneg, snežne meteže in konkretne sunke vetra ... Nič kaj vzpodbudne napovedi, pa jima nekako nismo verjeli. Kaj pa jaz vem zakaj? JM pravi, da verjame v moje coprniške sposobnosti in me je do onemoglosti spodbujal, naj vendar zacopram drugače, jaz sem si pa tudi želela drugačnega vremena. Ob prihodu je naša vasica izgledala takole
in ves preostali čas ni bilo bistveno drugače (če odmislim količino svetlobe). Od vse slabe napovedi smo imeli polovico dneva res slabo vidljivost, ostalo pa je bilo naravnost enkratno. Totalne šajbe sicer noben dan nismo uspeli zadržati čez cel dan, ampak brez vsaj nekaj oblakov fotke niso pol tolk dobre kot z oblaki.

Smučarija - puf, če bi mi kdo pred odhodom rekel, da se bomo družinsko podili po točno določenih črnih progah, bi ga prav zabodeno pogledala, si mislila kaj konkretno odbitega* in izjavila, naj ga vendar ne biksa. No, pa bi se zmotila. Mala dva sta čist suvereno premagovala strmine, kjer se je sredi dneva kar trlo kegljev** in so popolne terene bočno predrsavali in ustvarjali kupe snega, ki so hip kasneje povzročali identične težave kegljem, ki so na ta isti teren prišli za njimi. Zapriseženi smučarki mi je kar pelo srce, ko sem vso svojo mladino kot mama koklja opazovala z vrha strmine in ugotavljala, da v smučariji uživajo prav tako kot midva z JM in da bom kmalu jaz tista, ki jo bodo čakali in bom ob koncu dneva izjavila, da jih bom tazadnjo furo počakala na klopci pri kavomatu. Tista kljukica na moji to-do listi, ki se tiče otrok, je torej zaprmej narisana - zastrupila sem jih s smučarijo :)
In tako se je zgodilo, da je obsedena familija brlogarjevih zjutraj na ready-steady čakala, da poženejo gondolo, ki je vozila na njihov najljubši teren. Do perfekcije urejeni tereni so zjutraj pričarali prav posebne užitke - spust po strmini, kjer je pred tabo vozil le ratrak, ki si ga prejšnji večer skozi kuhinjsko okno opazoval pozno v noč v njegovem skoraj plesu po beli strmini. Jp, tereni so bili vsako jutro pripravljeni tako, da bi se slovenski žičničarji lahko marsičesa naučili. Ah ja, slovenska smučišča ... pustmo zdej to.

Apartma - priznam, mal me je skrbelo, kam gremo. V tem apartmaju nas še ni bilo, pojma nisem imela, kaj lahko pričakujem, tud cena je bila hudo sprejemljiva za kraj, kamor smo šli, za vse, kar je nudil, pa sploh. Pa danes lahko napišem le to, da je skoraj popoln. Tisti skoraj se nanaša bolj na to, da smo mi nekaj pozabili vzeti s seboj ... bomo naslednje leto, ko definitivno pridemo nazaj.

RD-ji. Ah ja, to je pa malo daljša zgodba. Še isto noč, ko sem se uspela srečevati s srnicami, me je najmlajši prestolonaslednik razveselil z bruhanjem. Noč in dan pred odhodom sem tako posvetila pozelenelemu sinu, dietni prehrani in neskončnemu pranju vsega udeleženega ... poleg službenih zadev, ki sem jih tisti dan na srečo lahko opravila od doma. Od mojih strašnih tortarskih načrtov je tako ostal le spečen biskvit za saherco, ki sta ga naprej obdelala S&JM. Tko no, torta je bila tokrat družinsko delo.

Pa tudi tista dva paketka sem uspela zadržati zase do obeh praznovanj. V prvem se je skrivala tale, v drugem pa tale in tale. Oba prejemnika sta bila čist navdušena, jaz pa tudi.
Ampak tista nočna bruhalna vaja ni bila kr tko nekej - smo jo nesli še s seboj. V močnejši ali blažji obliki smo jo vsi dali skozi. Srednji prestolonaslednik je izpustil tudi dan smučarije, ostali pa smo zadevo v glavnem prenesli kar stoje - le malo manj energično smo smučali občasno.
(se nadaljuje)

* beri nesramnega
** hm, tole rabi več razlage. Pred ulala leti, ko smo se po teh istih strminah podili še v družbi še ne poročenih vrstnikov, je en od prijateljev izjavil, da se določen tip smučarjev v pomanjkanju samokritičnosti ob izbiri prog nastavlja tam na strminah kot keglji balin kugli, da jih zbije ... ja no, balin kugle smo bili v tem primeru mi, ampak prisežem, da jih nismo zbijali :)

Komentarji

  1. To pa je resničen odklop - sama sicer nad dilcami nisem navdušena - je pa krasno brati vas, ki imate to v krvi :o)))

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave