Kadar mačkic ni doma,

imata tastara mačkona čas zaseeeeee :) v tednu starševskega dopusta lahko odmislita logistiko prevzemanja najmlajših mladičev iz rok učiteljic, vzgojiteljic, športnih vaditeljev in podobnih. Prevozna sredstva so naenkrat namenjena le potrebam mačkona in mačkonke, usklajevanje urnikov in zmagovanje logističnih preprek za potrebe popoldanske taksi službe mačkic je na pauzi, doma je naenkrat ljubi mir (psssst, ki ga bosta tastara mačkona ob koncu tedna že malce naveličana), nikogar ni treba poditi iz kopalnice, ker bi se tudi mačkona rada razvajala v njej … hm, samo pri pospravljanju posode se čukasto gledata izpod trepalnic in si žmigata aaaa, boš ti?

In v dnevu takega tedna se mačkonka spomni, da že nepovemkolk časa razmišlja o iskanju novih čevljev, ker so stari res že popolnoma primerni za pustno preobrazbo in da so do sedaj vsa hitra metanja učov obrodila nikakršne sadove in da je pač edina šansa, da jih, če seveda obstajajo čevlji po njeni želji, najde sedaj … Mačkonka in čevlji so (for the record) v eni taki čudni relaciji, da mačkonka žanje precej nerazumevanja med somačkonkami. Daleč najdražji čevlji v njeni omari so gojzarji (dražji bodo samo še pancarji za turno smuko, ko se bo do njih dokopala). Drugi najdražji čevlji so še vedno gojzarji – ja, drugi in te namerava tudi kmalu upokojiti in zamenjati z novimi, saj so že častitljive starosti in bi bilo čist pošteno od nje (do nje), da jih zamenja z mlajšimi (hi hi, dobr, s čevlji to lahko počne po mili volji). Mnja no, kao famozni poročni čevlji so tam nekje daleč zadaj in seveda so tudi daleč najbolj obupani, zapostavljeni in osamljeni. Petkarjenje pač predstavlja manjši del mačkonkinega življenja in temu ne posveča kakšne strašne pozornosti.

In če se vrnem na tiste čevlje, ki jih mačkonka skoraj išče že n časa. Slika v možganih bi se dala razložiti z udobni, športni, pa še vedno taki, da gre lahko v njih komot v službo in h kakšni bolj free stranki, s podplatom, ki prenese tudi poledenele ljubljanske pločnike, čmokudro poznega februarja in luže začetka aprila, s ceno, ki ne bo predstavljala polovice mačkonkinega mesečnega proračuna in … a? ne, ne išče superg … ja to ve, iskanje takih meji že na SCI-FI. Ja? Ampak tadaaaaaaam, mačkonka ima nove čevlje. Čist res in čist je navdušena in najraje bi šla spat z njimi in kljub temu, da imajo vse zgoraj naštete zahtevane lastnosti, zadostijo tudi pomislekom somačkonk (tisti del – a ne bi bila ti malo bolj ženstvena mačkonka?) – v usnje so vtisnjene take male marjetice …

Ja, vem, sem kot majhen otrok, navdušena in zadovoljna.

OK, dost bo čevljev, želela sem namreč napisati, da imata mačkon in mačkonka ves preljubi čas samo zase in del tega časa skupaj s praznima želodcema je prijetno odnesti v razvajalnico nekam … hm, v Sarajevo? Ja no, vsega ljubega časa vendarle nimava na voljo in 14 ur za vožnjo do Sarajeva in nazaj vključno s požrtijo tam dol sva zamenjala s precej manjšo količino vožnje do Ljubljane … razvajanje v karnivorom strašno prijaznem sarajevskem ambientu pa se je dalo primerjati s 7 ur vožnje oddaljenim mestom ob Miljacki.

Mijauuuu, fajn je blo

Sposojeno na http://www.forestsofthenight.com