Februar ... počasi bo dovolj posebnosti, se mi zdi

Zjutraj sva z JM ob kavi razmišljala, da je ta teden februarja prinesel že toliko stvari in dogodkov, da bi lahko imeli do konca meseca popoln dolgčas, pa bo pod črto še vedno hudo pester mesec.

Če se ustavim samo na strogo trenutnih občutkih, bi enemu smrkavcu zavila vrat, ker me ponovno in spet preizkuša, kako prenašam izmišljotine in laži iz otroških ust, moja pokvarjena plošča se je trenutno zataknila na "nooooooos", trije primerki brlogarjevih imajo (zdaj, ko spet živimo na čist sprejemljivih 0°C in ne več na 10 manj) hudo svetleče-rdeč odtenek pod in ob nosu, hervisov letni dobropis mi ni dal miru in mi pridelal nove čevlje z rezili, (ki so nekaj povsem drugačnega od tistih, ki so mi v svojem mehkem usnju zvijali gležnje v starih časih, kot se radi zezajo moji mladiči) in ti prav tako beli čevlji z rezili so že prestali svoj krst, ki me polni z navdušenjem (mnja, še znam drsat :)) in tolk malo rekreacije mi je pomagalo razgibati hrbet, ki je bil ob koncu petka trd kot kamen kot posledica totalnega drgnjenja bajte, v katero je udaril ubijalski vonj iz področja smer rahlo SZ v višini krtove dežele, ko se je ups zabasala greznica in je njena vsebina že pred tem poiskala povratno pot v najnižje dele bajte in so gospodje z dolgo debelo cevjo in strašno črpalko sredi električnega mrka rešili zadevo ... mnja, svinjarija in smrdarija na kvadrat in iz odtokov občasno še vedno butne prijazen vonj in ... jaz razmišljam, kako grem jutri čisto nič kulturno obarvano spet drsat al pa nekam mal hodit al pa sankat se ...