Nekaj verižnega

No, zdej pa mam ... k mi prsti niso dali miru.
K me je potunkala naprej in bi bila špilfrderbar, če bi ne bi ... ja, špilfrderbarjev pa ne maram (ne, to še ne paše med tiste resnice spodaj, to je tko, za zraven). Naloga - 7 resnic o meni. Priznam, da že en čas razmišljam, pa ni čist simpl ... ampak boli pa res ne :) Vmes sem JM izzvala, naj on pove 7 resnic o meni, pa sem bila za eno čist odkrito šokirana - nisem dojela, da je opazno tudi navzven :o.

Če začnem (vrstni red je popolnoma naključen):

1. Cincarji, jamrači, pijavke in nesposobneži me spravljajo ob živce. Ko imam opravka s to kategorijo ljudi, se moja sicer relativno strpna pojava spremeni v svoje popolno nasprotje. Menda streljam z očmi in z besedami ... ma na splošno menda postanem ... hm, neprijazna?
2. Odvisna sem od čokolade ... in od švicarije. Abstinenčna kriza se odraža v moji neprebavljivosti, zoprnosti, včasih nastopi tudi depresija ... ma, kar češ slabega.
3. Nekje vmes v času življenja v tem mojem odraslem truplu sem pozabila živeti in uživati v malih drobnih stvareh. Krutost tistega obdobja me je potegnila v popolnoma drugačne dimenzije neprijaznega življenja, kar se je odražalo tako na meni kot na moji družini. Ampak (ne ravno po moji zaslugi, ker sem bila precej na tleh) stvari so se obrnile drugače. Okrog sebe (blizu in daleč) imam še vedno posameznike, ki so me znali spomniti na vse tisto lepo, ki je še vedno ob in v meni, na vse tiste male stvari, v katerih tako neskončno uživam - pa samo oči je potrebno odpreti in videti ... Zdaj se trudim plavati v tej smeri
4. Kar nekaj let je trajalo, da sem se naučila oditi, zapreti vrata za sabo in sprejeti dejstvo, da to ni nujno vdaja, pač pa odločitev za nov začetek - povsem zavesten in pozitiven. Slabo knjigo enostavno odložiš, ob slabem filmu greš ven iz kinodvorane ... družbo (ali službo), ki te spravlja v slabo voljo, pač zapustiš ... ura dela tik-tak in nobena minuta ne pride nazaj.
5. Neskončno rada sem mami, ampak če želim biti dobra mami, moram biti najprej zadovoljna M. In če želim biti zadovoljna M, moram biti precej več kot samo mami ... rabim tudi čas zase, kvaliteten čas zase.
6. Nekje v Prekmurju ali na Nizozemskem bi umrla od ravnine, prav tako bi me pobralo v Ljubljani ali kateremkoli večjem mestu - sem čist konkreten in zaprisežen hillbilly. Hudo rada se potepam, ampak potem mi tako zelo paše tam pod "mojimi" hribi (če odmislim sosedovo coprnico).
7. Telefon mi predstavlja nujno zlo in izrazito ne maram dolgih pogovorov čez tisto malo škatlo. V živo sem sicer nepopravljiva čvekalka in nekega davnega leta, ko sem bila že n-tič pri svojem zdravniku s strašno počenim glasom in čist ubogimi glasilkami, me je tist ata pogledal izpod čela in izjavil, da mi te zoprnije ne more ozdravit, če tud sekundo ne znam biti tiho :o ja, ampak telefon ... sms-i so čist fajn in priročni, vse ostalo pa zgolj zaradi nuje.

Tole je šlo malo po sistemu piši-briši ... en čas ne gre nikamor, potem pa jih postane naenkrat več kot sedem. Ajde, naj grejo tele na ekran.