Dragi december ...

Dnevi bežijo, kot bi jih nekdo podil. In če sem končala pri božičkovi službi, bi bilo čist OK, če tam tudi nadaljujem.
Ah, tisti dan pred praznikom je bil tak, da bi ga brez vsake težave zbrisala, pozabila, ne doživela. Moji fantje so se vsi po vrsti krepko potrudili, da sem med vsemi dogodki dneva za najlepšega brez težav izbrala naključno srečanje s taščico, ko sva se v norišnici bližnjega vele-nakupovalnega-centra uspeli srečati pred polico s peteršiljem. Sam šoping je bil sicer totalna muka (penzionistka na voziček-rellyju me je skoraj zbila na ovinku pri drobtinah), ampak kaj čem, če mi je pa zmanjkalo ovojnega papirja oziroma tako kot piše Maja, vse, kar sem še našla, je bilo cute za rojstni dan, nikakor pa ne v stilu decembrskih praznikov. In če sem čist poštena, še danes mi ni jasno, čemu taščice nisem povabila na kavo ali čaj ali karkoli s sproščujočim čvekom. Kaj čem, zdaj je mimo.

Mimo pa je tudi nekaj naših prazničnih poskusov iskanja zime.

Prvi poskus smo namenili Jezerskemu – tam je pa ja vedno zima, ko jo rabimo … ja no, če verjameš. Tokrat sem v dolini Kokre komaj uspela zapreti čeljusti, ko sem spremljala strašne navale vode, ki so se v strugo zlivali z vseh možnih koncev in krajev. Bohpomagej bo tole grozljivo, ko bo začelo zmrzovati. No ja, občasno že zmrzuje, a ne? Nekaj časa sigurno ne grem več z avtom na tisto cesto. 



Jezersko samo – belega je bilo za vzorec, mraza tudi nekaj, sicer pa vodenoooooooo. Česa takega še nisem doživela in iskreno upam, da ob koncu decembra tega tudi nikoli več ne vidim.



Narava ni podobna sama sebi ob koncu koledarskega leta. V tem času bi bili lahko znanilci pomladi še varno skriti pod debelo snežno odejo …



Precej bolj zimski je bil naslednji poskus – smučarija. Dan popolne uživancije v Nassfeldu. Priznam, da sem cvikala – mala dva sta zamenjala smuči, z novo dolžino bi znalo biti vse prej kot uživaško, pa prva smuka v sezoni je itak že po defaultu malo bolj kisla, ampak tokrat so bili moji strahovi čist brez veze. Fajn je bilo.


Težava je le v tem, da takih dnevov letos ni več na rednem sporedu, v dež in sneg se pa tud ne grem dričat po tistih hribih.

Komentarji

  1. Jaz sem tudi že lani konec leta videla prve trobentice - res ni nič podobno zimi ... si kar zaskrbljen - upam, da je vsaj povodenj čisto mimo in da si ljudje, ki so bili prizadeti čimprej opomorejo ...

    Vse dobro ...

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave