Še eno novembrsko praznovanje

S je bil star ravno prav, da je tistega leta ob začetku tega tisočletja ob celovečerni risanki prvič zares dihal z Aladarjem. Takrat enkrat so se pri naši hiši začele nabirati knjige, knjigice in enciklopedije dinozavrov, spomin na temo dinozavrov, plakati, koledarji ... ma ni da ni. Do danes, ko je poba v ... najst letih, ga te glomazne živali še vedno niso zapustile in priznam, da sem se skoraj sesedla na rit, ko je po ogledu matejinega bloga izjavil, da bi tudi on imel dinozavrsko torto ...

OK, sem si rekla, pa poskusimo tudi tole. Mateja na svoji strani žal ne daje prav nobeni odgovorov, ko jo človek povpraša o uporabljenih barvah in materialih, zato nam je ostala le improvizacija.

Aladarjeva zgodba je v marcipanu z barvami, ki so dostopne v najbližjih sosedih, z zunanje strani izpadla nekako takole ... Živali so vendar prišle do vode :)

Pod marcipanovo puščavo z bajerjem marcipanove vode se skriva nesramno dobra saherca, ki ji s svojimi coprniškimi sposobnostmi napovedujem popolno izginotje še danes ...