Ime mi je Miška, Zobna Miška

Tistega dne (kasneje se je izkazalo, da sploh ni bil lep ...), tistega jutra je najmlajši brlogov zverinko kar posedal po svoji postelji, čepel na robu kot kupček nesreče in prste vztrajno uporabljal na način, ki M (torej meni) sproža refren na pokvarjeni plošči, ki se glasi a lahko daš prosim prste ven iz ust, ton izvedbe pa praviloma narašča s številom ponovitev, dokler ne doseže nič kaj uglašenega krešenda (ki je precej bolj crash kot crescendo, če smo že pri imenu).
Po vztrajnem vrtanju ej, kaj pa je s tabo, le izpljune lej, kakšen mam zob in ob kislem nasmešku pokaže zob, ki se je še komaj kaj držal dlesni.
Z JM sva se nekoliko kislo spogledala (to je pomenilo - uf, res se starava, še najmlajši je začel izgubljat zobe), takoj zatem pa sta se mali in JM zmenila, da mu pomaga ... Manj kot minutko kasneje in čez tih kratek iiii je bil mali nasmejan do ušes, usta mu je polnila krvavo obarvana slina, v rokah pa je držal svoje prvo zmagoslavje, prvi zaklad - pri naši hiši vreden 2€.
Aja, zdaj je na vrsti miš ... a do noči je treba počakat? To je še cel daaaaaaan :(
Ja, pred nami je bil še cel dan cincanja, čakanja in neučakanosti.
Hm, še ene podnapise sem dolžna. Glede na to, da sem precej jezične sorte, sem se s tole miško (prisežem, da se še v življenju nisva srečali, imava pa pestro dopisno zgodovino) že takoj na samem začetku sporazumela, da njej zobje mojih otrok ne igrajo čist nobene vloge in mirno lahko ignorira del svojih obveznosti (v resnici ne vem, kakšni so njihovi pravilniki) ter mali mlečni zobek zamenja za košček sira (to pa se tiče njenih osebnih koristi, torej je sprejemljivo ...).
Če se vrnem k TISTEMU dnevu ... V strašnem dnevem trpljenju čakanja na noč je tako nastala spodnja umetnina (skupaj z dokazilom).

Ekola, sine je poskrbel zase in zame, zdaj je na vrsti le še gospa Miška, Zobna Miška.

Epilog (ker mali zverinko seveda še ne bere tega bloga, ko ga bo, bo pa že čist vseeno):
Gospa Miška in njen mož sta šla seveda spat po napornem dnevu, pozabila na malega neučakanca in zgolj dobri vili sanj se morata zahvaliti, da je gospo Miško prebudila sredi noči, le ta je rinila u luft, zbudila moža in izjavila šit, na zob sva pozabila! Sledilo je zgodnje jutranje iskanje kovancev v vrednosti 2€, ki jih seveda ni bilo ne v denarnici gospe Miške ne v denarnici njenega moža, njuni otroci nimajo šparovcev (ker hranijo denar v mami-banki), da bi jih skrivaj porabila za premostitveni kredit ... na srečo ima veletrgovec v najbližjem velemestu nakupovalne vozičke zaklenjene s ketnco, ki se odpira s kovanci za 1€ in na srečo se je v vsakem od obeh prevoznih sredstev skrival čudežni kovanček za odpiranje nakupovalnih vozičkov ... uf, dobro smo jo odnesli ... še dobro, da je mali zverinko mirno spal in si ni predstavljal, kakšna drama se je odvijala za poplačilo dolga gospe Miške, Zobne Miške ...



Komentarji

  1. TO je pa tolk znano, da ne moreš verjet. Vse do kovanca za 2€ sredi noči. (Ali pa do tiste pri Hali, joj, miška je imela gužvo, pa ji ponoči ni zneslo, garant bo naslednjo noč ...)

    OdgovoriIzbriši
  2. Draga gospa zobna Miška super si vse izpeljala - konec dober - vse dobro kajne? Joj kako ljubko je napisal zobni miški ... naša ta mala je tudi vedno napisala, da ne bi imeli nič od miške samo zobek ji naj pusti :o)))

    VD

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave