Pravljica

Bolj, ko razmišljam, bolj mi je jasno, da sem pravljično bitje. Ali pa drugače no, živim v pravljici ... mogoče bo to bolje? Neeee, jo že imam - obkrožena sem s pravljicami, yes, pa je ratalo.

Kako že grejo lastnosti ...?
Kraj in čas dogajanja sta nedoločena (itak, vedno in povsod)
Osebe so nedoločene (itak, vsi naokrog ... ajde, ne vsi, ampak uf, velik jih je ...)
Pojav nasprotij (a je to sploh treba pisat ...?)
Vedno zmaga dobro nad slabim (uf, tukaj imam že problem ovrednotenja, ampak ja, če gledaš skozi PRAVE oči, potem absolutno drži ...)

Sej bo dost za eno malo pravljico, ampak ... je ne upam spisat, res ne. Ampak Jani pove vse tisto, kar mi blodi po glavi ... (s poudarkom nekje, nekoč, nekdo ... z gornjimi razlagami)



Aja, nekaj pa vendar moram dodati. Bistvo vsega leži pri Janiju čist tam na koncu komada "... najbrž bova imela otroke, da uresničiva svoje ambicije ..."

Pa naj bo dovolj. Konkretiziranje ni več pravljica, a ne :(