Šoping
Pri nas doma so določena opravila in dejavnosti rezervirana za točno določene dneve – deževne recimo. Eno takih opravil je tudi šoping za šolo. Stvari pač stojijo tako, da čisto vsega ne morem naročiti preko interneta in me ne počaka na bližnji pošti. Za te posebne zadevščine je torej treba dvignit r't in it isk't.
Že cel teden sem poslušala napovedi, kako se bo za vikend ohladilo, kako bo dež v soboto prekinil serijo lepega vremena in tadaaaaaam … odločitev leži praktično na dlani – v soboto gremo pa v
šoping (jojmene).
Še v petek zabičam vsem mojim bohnadej, da me kdo zbudi v soboto zjutraj … ker tudi dolgo spanje paše v deževne dni.
Zjutraj odprem en uč, pa se mi zdi, da sanjam – zunaj je jasno. Ma to ne more biti res. Obrnem se okrog in zamižim za nadaljnjih 5 minut. Ponovno odprem uč in tokrat ugotovim, da prav nič več ne sanjam – zunaj je jasno, brez oblačka … Bližnji vrhovi se že kopljejo v jutranjem soncu … Šit, če grem v takem vremenu v štacuno, me živ bog ne spravi več v dobro voljo do konca vikenda.
Čist mal cincanja je bilo potrebnega, da smo zapregli našega hribovskega konjička in namesto do najbližjega SuperŠopinCentra odpeljali v kontra smer na redkejši zrak.
Izkupiček dneva je fenomenalen – tistih nekaj višinsko-gozdnih uric je bilo nepozabnih, kosilo smo okrancljali še z lisičkami in jurčki, opravili smo dobro delo (en je nasedel z avtom na gozdni poti, pa smo mu pomagali ven) … le šoping mi še vedno visi na tistem to do listku. Ma, sej mrbit se bo pa le ulilo, pa pol zvlečem mularijo do knjigarne … Kwa pa vem.
Že cel teden sem poslušala napovedi, kako se bo za vikend ohladilo, kako bo dež v soboto prekinil serijo lepega vremena in tadaaaaaam … odločitev leži praktično na dlani – v soboto gremo pa v
šoping (jojmene).Še v petek zabičam vsem mojim bohnadej, da me kdo zbudi v soboto zjutraj … ker tudi dolgo spanje paše v deževne dni.
Zjutraj odprem en uč, pa se mi zdi, da sanjam – zunaj je jasno. Ma to ne more biti res. Obrnem se okrog in zamižim za nadaljnjih 5 minut. Ponovno odprem uč in tokrat ugotovim, da prav nič več ne sanjam – zunaj je jasno, brez oblačka … Bližnji vrhovi se že kopljejo v jutranjem soncu … Šit, če grem v takem vremenu v štacuno, me živ bog ne spravi več v dobro voljo do konca vikenda.
Čist mal cincanja je bilo potrebnega, da smo zapregli našega hribovskega konjička in namesto do najbližjega SuperŠopinCentra odpeljali v kontra smer na redkejši zrak.
Izkupiček dneva je fenomenalen – tistih nekaj višinsko-gozdnih uric je bilo nepozabnih, kosilo smo okrancljali še z lisičkami in jurčki, opravili smo dobro delo (en je nasedel z avtom na gozdni poti, pa smo mu pomagali ven) … le šoping mi še vedno visi na tistem to do listku. Ma, sej mrbit se bo pa le ulilo, pa pol zvlečem mularijo do knjigarne … Kwa pa vem.
Ti si vsaj imela rezervirano za šopingiranje, jaz sem imela rezervirano za - pospravljanje in pucanje! In seveda ni ne pospravljeno in ne spucano, komu se je pa dalo doma ostat včeraj ...
OdgovoriIzbriši:S Za pospravljanje in pucanje še ni blo dost dežja na sporedu, tko da ... nimam zrihtanega ne enega ne drugega ne tretjega. Sej ulilo se pol je - tolk, da mam čist vse na vrtu stolčeno - toča :(
OdgovoriIzbrišiAmpak filinga, da je bil lep dan, tud to ne more pokvarit :)