Bučanje

Pravijo, da je prvi vtis tisti, ki se ga ne da več popraviti. Rezultati tega prvega vtisa se pospravljajo v bolj ali manj všečne predalčke in … kaj čem, prvi vtis me hudo redko pusti na cedilu. Pravzaprav moram tole obrniti drugače – prvi vtis me nikoli ne pusti na cedilu, kvečjemu jaz pustim na cedilu njega.
Ne vem, kako se take zgodbe dogajajo drugim, zase vem, da se včasih za določene ljudi vztrajno prepričujem, da že ne morejo biti tako zelo taki … Potem se trudim, iščem razloge, da lahko švohcan minus spremenim v glomazen plus, prepričujem senzorje za prvi vtis, da so zaznali napačno, da ni prav, da bom človeku naredila krivico …
Oh M, dej nehej ga biksat no. To enostavno ni res. Če je prvi vtis A, lahko nanj obešaš še toliko bleščic, pa ne bo nastal B. Dragi moj prvi vtis, brcni me nekam, ko bom spet vsa pametna in ti bom začela prati možgane. Ni kej, prav imaš – vedno!!!!!

Komentarji

Priljubljene objave