I salute you ...
Ma kaj, do tal se klanjam nevzdržni slovenski šoferski mentaliteti. Čudim se, da je v resnici na slovenskih cestah tako malo nesreč.
Od kod Slovencu refleks, da mora pohoditi gas, če se nekdo želi vključiti v promet? Zakaj sovozniku na voznem pasu avtoceste povsem zapreti možnost, da se vključi na prehitevalnega? Avtomobilske mašine tulirajo, na drugi strani škripajo zavore, srčni utripi udeleženih dosegajo neverjetne višine ... Je to res nacionalni šport? Izzivati srečo in dnevno povzročati nevarnost in ogroženost sebe in soudeležencev v prometu?
Bo mogoče dan zato lepši, če navsezgodaj starki na prehodu za pešce z vso možno (ne)dovoljeno hitrostjo zapelješ skoraj čez prste in zraven zahupaš, da jo skoraj pobere srčni infarkt?
Je tako hudo ustaviti gruči osnovnošolčkov z rumenimi ruticami, da grejo VARNO čez cesto? Bo tista minuta, ki jo namenimo VARNOSTI, preveč za naš nemogoč ego?
Ma ni dneva, da ne bi spremljala vsaj ene od vratolomnih rutin slovenskih voznikov. Kar se tega dela tiče, me je pa sram, da sem Slovenka. Prav zares. Kakor imam rada Slovenijo, pa iz srca ne maram slovenskih voznikov.
Tole je moralo ven, sicer nadaljevanje dneva ne bi moglo biti lepo.
Od kod Slovencu refleks, da mora pohoditi gas, če se nekdo želi vključiti v promet? Zakaj sovozniku na voznem pasu avtoceste povsem zapreti možnost, da se vključi na prehitevalnega? Avtomobilske mašine tulirajo, na drugi strani škripajo zavore, srčni utripi udeleženih dosegajo neverjetne višine ... Je to res nacionalni šport? Izzivati srečo in dnevno povzročati nevarnost in ogroženost sebe in soudeležencev v prometu?
Bo mogoče dan zato lepši, če navsezgodaj starki na prehodu za pešce z vso možno (ne)dovoljeno hitrostjo zapelješ skoraj čez prste in zraven zahupaš, da jo skoraj pobere srčni infarkt?
Je tako hudo ustaviti gruči osnovnošolčkov z rumenimi ruticami, da grejo VARNO čez cesto? Bo tista minuta, ki jo namenimo VARNOSTI, preveč za naš nemogoč ego?
Ma ni dneva, da ne bi spremljala vsaj ene od vratolomnih rutin slovenskih voznikov. Kar se tega dela tiče, me je pa sram, da sem Slovenka. Prav zares. Kakor imam rada Slovenijo, pa iz srca ne maram slovenskih voznikov.
Tole je moralo ven, sicer nadaljevanje dneva ne bi moglo biti lepo.
V soboto smo čisto počasi peljali v koloni mimo težke prometne nesreče, na tleh je bil motor v koščkih in bela plahta pokrita preko preminulega voznika motorja ... nisem si mogla kaj, da ne bi pomislila na njegove starše in njihove dneve od tega groznega trenutka dalje ... in ta vtis me je spremljal še naslednji dan ... ma nimam več besed ...
OdgovoriIzbriši