KOCKA, KOCKA, KOCKICA

Nekaj ur pred tem, ko sem objavila tistih nekaj besed malo nižje, sem prijateljici na mail napisala:

Imaš kdaj občutek, da se raztresene kocke same začnejo sestavljati v hišo, za katero si še minutko nazaj mislil, da je s temi istimi kockami ne moreš narediti?

Po tem tednu, ki je sicer trgal od mene 200% pozornost, skoncentriranost in še nekaj več energije, se počutim še bolj "kockasto". Pa ne samo to. Počasi odkrivam, da sem našla kocke, za katere sem mislila, da so izgubljene, pokvarjene, uničene, vržene v smeti ...

Preveva me neka čudna evforija, tako zelo sem vesela, da živim. Če je to oblika "spomladanske utrujenosti", takoj podpišem, da traja celo leto.

Komentarji

  1. Dekle drago tako sem vesela, da bodo moje očke "božale" sledi tvojih misli in srca :o))) Veselim se tvojih besed :o)))

    Vse, vse dobro in kličem še na mnoge, mnoge objave :o)))

    BODIMO BRUMNE BOJEVNICE BOLJŠEGA

    OdgovoriIzbriši
  2. Saj vem :) hvala, se bom potrudila.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave